Bi želeli spoznati kdo ste v resnici, kaj hočete, česa nočete in v čem je smisel življenja? Ne veste kako? Se vam ne ljubi? Nimate časa? Vas je strah resnice? Ne odlašajte. Nikoli ni prepozno in nikoli ni prezgodaj. Začnite zdaj!
Preberite si zgodbo o 13 letnem dečku:
Zgodba o dečku:
Kako stopiti na pot spoznavanja in iskanja? V otroštvu je naše razumevanje življenja omejeno na okolje, v katerem živimo, in na prepričanja naših staršev. Ko odraščamo in postajamo zrelejši, se začnemo spraševati, kakšen je smisel življenja in našega bivanja v svetu. Ugotovimo, da bomo morali kopati zelo dolgo in globoko vase. Zavedati se moramo, da ne iščemo odgovora, temveč svoje prvotno stanje zavedanja, saj smo prišli iz Enosti. Prej ko začnemo z iskrenim duhovnim iskanjem, katerega cilj je preobrazba, lažje nam bo. S tem ne kaže odlašati in čakati do konca življenja. Lepa ponazoritev tega je zgodba o trinajstletnem dečku, ki se je začel spraševati, kdo je on v resnici.
Hotel je v svet, da bi našel odgovor, saj ga je to zelo zanimalo. Ko je to povedal staršem, so mu rekli, da je za to še čas in naj najprej konča osnovno in srednjo šolo. Ko jo je končal, je spet hotel v svet po odgovor, saj ga želja po spoznanju resnice ni zapustila. Starši so mu spet dejali, da je za to še čas in naj se najprej posveti študiju in diplomira. Ker je bil ubogljiv in priden otrok, jih je poslušal. Zavzeto je študiral in diplomiral z odliko. Ko je domov prinesel diplomo, je rekel staršem, da gre zdaj v svet poiskat odgovore, ki jih išče. Starši pa so mu rekli, tako kot vsakič, da je za to še čas in da je zdaj njegova naloga, da si najde dobro službo in ustvari družino. Seveda jih je poslušal, si našel službo, se poročil in imel otroke.
Ko je spet hotel v svet iskat odgovore na vprašanja, ki mu vse življenje niso dala miru, so mu starši rekli, da je za to še čas, da mora počakati, da se njegovi otroci izšolajo in si ustvarijo družine. Ko je dočakal tudi to, je celotni družini oznanil, da gre v svet, pa so mu rekli, da je za to še čas in da mora zdaj skrbeti za vnuke in vnukinje. Takrat pa je že sivolas mož in nič več otrok odločno odvrnil, da je to dolžnost njegovih otrok, on pa ne bo čakal niti trenutka več. Poslovil se je in odšel v svet. Ko je tako v iskanju resnice hodil po svetu, je nekega večera prišel na rob gozda in med drevesi opazil hiško, iz katere je prihajala medla svetloba. Začutil je močno privlačnost in srce mu je vztrepetalo. Ko je prišel do hiške, je potrkal, in glas od znotraj ga je povabil, naj vstopi. Ko je odprl vrata, je zagledal starca, sedečega za mizo, na kateri je bila odprta knjiga. Starec ga je pozdravil in vprašal: ”Kod si hodil tako dolgo, čakam te že petdeset let. Preberi to knjigo in dobil boš vse odgovore na vprašanja, ki si jih postavljaš vse življenje. Mož je sedel za mizo in začel brati. Bral je vso noč. Ravno ko se je zdanilo, je prebral zadnjo stran. Dobil je vse odgovore, ki jih je iskal. Doživel je razsvetljenje, spoznal je Resnico. Starca, ki ga je večer prej pričakal v hiški, ni bilo nikjer več. Zdaj je bil on ta starec. In ravno takrat se je na čisto drugem koncu sveta trinajstletni deček začel spraševati, kdo je on v resnici in v čem je smisel življenja.
(iz knjige Bojana Gorenca – Sai Baba in religija Ljubezni)
V kakšnem svetu živimo
Iskanje najvišje Resnice je dolgo potovanje, ki običajno traja vse življenje, na kar namiguje tudi zgodba o dečku. Svet, v katerem živimo danes, je svet brez vrednot in svet sebičnosti, v katerem je prisotna rastoča grožnja kolektivne smrti z medsebojnim uničenjem. Vojne, kriminal, terorizem, revščina, zlorabljanje otrok, korupcija, politika, ki je sama sebi namen, epidemije, ekološke katastrofe… so odsev temačnega obdobja v podivjanem materialnem svetu, ki smo ga sami ustvarili. Ideal visokega življenjskega standarda je opustošil človeško družbo, saj spodbuja tekmovalno lakomnost po razkošju in prekomerni potrošnji. Človek je postal suženj svojih želja in ne obvladuje svojega pohlepa po užitkih in razkošju. več
Isaac Tigrett (ustanovitelj in bivši lastnik svetovno znanih Hard Rock Cafe ter House of Blues) je dejal, da je človek danes povsem podvržen zelo močni mantri, ki je del iluzije tega sveta: slava, seks, moč, denar. To nas je povsem zasvojilo. Vsak dan smo prek interneta, televizije, radia, časopisov in še česa bombardirani s tem. Človek je pripravljen narediti vse, da bi bil premožen, močan, privlačen in slaven. Ne meni se za druge ljudi, niti za najbližje, še manj pa za celoten planet, ki umira zaradi neodgovornega odnosa do narave. A kar sejemo, to žanjemo. Tigrett je v svojem govoru v Dallasu, leta 2009, rekel, da mu je njegov sosed in prijatelj iz otroštva Al Gore, ki ga svetovna javnost pozna kot mednarodno priznanega okoljevarstvenika in borca proti podnebnim spremembam, dobitnika Nobelove nagrade, bivšega senatorja in kasneje podpredsednika ZDA, že pred dvajsetimi leti povedal zgodbo o uničevanju biosfere naše Zemlje.
Pravil mu je, da vsak dan na Zemljo in v njeno ozračje odlagamo milijone ton strupov in pri tem zastrupljamo sistem podzemnih voda, zaradi česar je ogroženo gojenje rastlin, kar posledično vodi v prehransko krizo. Govoril mu je o ozonskih luknjah, podnebnih spremembah in naraščanju morske gladine, zaradi česar so lahko poplavljena mnoga obalna mesta. To lahko pripelje do masovne pandemije in uničenja gospodarstva, ki je skoncentrirano prav v obalnih mestih, kot so New York, London, Mumbaj, Šanghaj… Na koncu mu je dejal, da človek s takim odnosom do okolja drvi proti samouničenju, ki ima lahko nepredstavljive posledice za celotno civilizacijo. Za to smo odgovorni in krivi sami in ne Bog. Po tem pogovoru je Tigrett šel k Sai Babi in ga vprašal, ali je res vse, kar mu je Al Gore govoril. Baba mu je to potrdil, rekoč: ”Da, to je resnica. Bog dopušča človeštvu, da uničuje Zemljo. Šele ko bo človeštvo na kolenih, se bo obrnilo k Bogu.”
(iz knjige Bojana Gorenca – Sai Baba in religija Ljubezni)