Ko sem leta 1985 začel voziti tovornjake iz Nemčije v Iran, se je sčasoma le pokazala možnost za ponovno pot v Indijo. Dve leti sem namreč živel tako, da sem za dober denar vozil tovornjake iz Münchna v Iran. Vožnja je potekala samo v eno smer, potem so tovornjake tam prodali, vozniki pa smo se vračali domov. Na ta način sem zaslužil kar nekaj denarja za svojo vrnitev v Indijo.
Spomladi leta 1986 smo se Sar, njegova prijateljica in jaz s tovornjakom peljali do Teherana, glavnega mesta Irana, ki je bil ravno v tistem času pod vodstvom verskega voditelja Homeinija in v vojni z Irakom. Tam smo zaradi dnevnega bombardiranja iraških letal obtičali dva tedna, potem pa nam je le uspelo z letalom odleteti iz Teherana. Potovali smo prek Dubaja in Karačija v Kolombo. Na Šri Lanki smo ostali en mesec in v tem času spoznavali budizem. Ni veliko manjkalo, da bi Sar ostal kar tam za budističnega meniha, vendar je usoda hotela drugače.
S Šri Lanke smo odšli v Keralo, kjer je bilo okolje podobno tistemu v Goi. Kerala se razprostira na jugozahodu Indije ravno tako kot Goa ob Arabskem morju, se pa že zelo čutijo močni tokovi Indijskega oceana. Za Keralo Indijci sami pravijo, da je od Boga dana dežela, saj je polna bujne vegetacije, ki jo zagotavlja monsunsko deževje, katerega sem na tem drugem potovanju tudi doživel. Kerala obiskovalcem lahko ponudi eno najboljših plaž v Indiji, obalo Kovalam, kjer smo tudi preživeli večino časa, zelo pisano kulturo in pa neobičajne načine potovanja, še posebej po razvejanih rečnih kanalih znanih kot backwater. Teh kanalov je skoraj 1000 km, po njih pa plujejo v luksuzne turistične ladjice spremenjeni nekdanji transportni čolni. To je avantura, ki po priporočilu Lonely Planeta spada med top 10 stvari, ki jih v Indiji moraš doživeti.
Tudi v Keralo so tako kot v Goo pred 500 leti prišli Portugalci. V iskanju morske poti za trgovino z začimbami so tu našli kar so iskali. To jim je omogočilo monopol nad to trgovino za naslednjih 100 let in jim prineslo nepredstavljivo bogastvo. Že v začetku 15. st. so prišli prvi misijonarji z nalogo pokristjanjevanja. Bili pa so nemalo presenečeni, ker je krščanstvo tu že cvetelo. Ni ravno znano, da je v 50. letih n. š. tu že deloval apostol Tomaž (znan kot nejeverni Tomaž), eden od Jezusovih učencev, ki je širil njegovo učenje. Jezilo jih je le, ker Keralčani še niso slišali za papeža, kar pa niti niso mogli, saj je cerkev nastala mnogo pozneje.
Kerala je tudi prva indijska država, kjer se je leta 1957 lahko svobodno volilo komunistično vlado; ta ima še danes veliko vpliva, njeni predstavniki so tudi člani indijskega parlamenta. Prav zanimivo in hkrati zabavno je, vsaj za nas Slovence, videti po stenah ali na plakatih srp in kladivo, ki nas spominja na neke druge čase v katerih smo živeli. Napačno pa bi bilo misliti, da je v Indiji tako. Indija je namreč največja parlamentarna demokracija na svetu.
(se nadaljuje …)
Piše: Bojan Gorenc